O članih ansambla

Brane Klavžar

Je v ansamblu član z najdaljšim stažem. Je eden tistih harmonikarjev samoukov, ki je prstno tehniko razvil skoraj do popolnosti. Harmoniko je začel igrati skoraj po naključju. Njegov oče je bil znani ljudski godec, ki je veliko igral na ohcetih. Nekoč je poučeval učenca, ki mu nikakor ni šla v glavo melodija "Na planincah". Branko je prvič vzel v roke harmoniko in se melodijo naučil takoj. Od tistega časa je postala harmonika njegova zvesta spremljevalka. Čeprav v njegovem sorodstvu ni bilo "družinskih muzikantov", so vsi radi prepevali in imeli izreden posluh. Vse to je Branko prinesel v genih s seboj na svet, melodijam dodajal svojo dušo in nastale so nepozabne viže "Spomni se name", "Jesen ihti", "Mamina ruta", "Zaradi pesmi",...

Branko je umetnik, kakršni so verjetno vsi umetniki - s svojim sistemom. Njegova največja značilnost je, da prenaša na člane ansambla svoje "pomanjkanje orientacije". Na poti se rad izgubi in nikoli ne ve, kje ansambel točno gostuje. Sčasoma so to njegovo značilnost "podedovali" tudi vsi člani ansambla, tudi tisti, ki so prej vedno prišli brez težav na cilj, zdaj le stežka najdejo pravo pot. Ampak važno je, da pa pot ansambla vseskozi pelje naravnost naprej in da se člani na njej nikoli ne izgubijo.

Romana Cafuta

Je članica ansambla Braneta Klavžarja od leta 1989. Njene rojstne letnice ne bomo izdali, prisega na prijateljstvo, dobro voljo, lepo pesem in moža muzikanta.

Prvih pesmi sta jo učili mama in teta na kmetiji. V okolju, kjer je v otroštvu živela, so spoštovali domače ljudsko petje, zato je že zgodaj začutila ljubezen prav do ljudskega petja, katero je ohranila do danes. Kot mala deklica je znala na pamet vse pesmi narodnozabavnih ansamblov, ki so se v tistem času poslušale po Radiu Slovenija, prav tako je imela uho tudi za vse popularne popevke slovenskih izvajalcev. Že kot otrok je redno nastopala na raznih prireditvah, spominja se, da so mamice ob dnevu žena vedno imele solzne oči, ko jim je zapela ob spremljavi kitare.

Vedno je vedela, da bo pevka, kako ji bo to uspelo, pa ni vedela točno. Od prijateljev je izvedela, da ansambel Braneta Klavžarja išče pevko, samozavestno je poklicala Braneta in po preizkusu postala njihova članica.
Njen prirojen občutek za podajanje besedil je prišel najbolj do izraza ravno s pesmimi Braneta Klavžarja. Kot avtor in izvajalka sta se neverjetno dobro ujela in tako je nastala prva iz niza uspešnic: “Jesen ihti”, ki je še zdaj za marsikoga največja uspešnica Romane Cafuta in ansambla Braneta Klavžarja. Njej osebno pa je najbolj pri srcu “Mamina ruta”, ker jo spominja na teto, ki jo učila prvih pesmi in katere smrt je v njej pustila globoko bolečino.

Za njo je dolga “kilometrina” pevke. S svojim specifičnim vokalom in smislom za podajanje besedila pa si je v glasbenih krogih zaslužila tudi naziv “Dama slovenske narodnozabavne glasbe.”

Marko Semprimožnik

Je član ansambla Braneta Klavžarja od leta 1993. Pred tem je poustvarjal samo zabavno glasbo. Nekaj časa je igral kot One man band, bil je tudi član dueta Gold ali pa se je predstavljal kot gost v raznih zasedbah. Tako se je začelo tudi sodelovanje z ansamblom Braneta Klavžarja. Njegova vloga v skupini je vloga pevca, klaviaturista in povezovalca programa. Ker ima veliko smisla za humor, se mnogokrat kar preveč vživi tudi v to vlogo. Zmeraj tudi poskrbi, da se imajo drugi člani ansambla čemu smejati in da večkrat tudi dobijo napade histeričnega smeha. Kot pevec je sodeloval pri nastanku zadnjih sedmih cd-plošč in kaset. S svojim glasom pa je gostoval tudi na nosilcih zvoka nekaterih drugih glasbenih skupin.

Doma je v Ojstriški vasi v spodnji Savinjski dolini. Zaposlen je v veterinarski ambulanti Podlog, glasba pa je njegov hobi.Glede na svoj videz in telesno težo, pa bi prav lahko nastopal tudi s skupino Okrogli muzikanti.

Robert Ribič

"Pa zakaj ne bi poskusil pri narodnozabavni glasbi", si je rekel Robert Ribič, ki je član ansambla Braneta Klavžarja že od leta 1989.

Prej je deloval kot kitarist in pevec pri zabavnih skupinah Spekter, Radius in Dominik. Ko so se po letu 1980 razširili disco klubi je bilo za skupine, ki so igrale zabavno glasbo vse manj nastopov. Posledica pa je bila tudi manjša motivacija za ustvarjanje. Zato se je Robert odločil, da nadaljuje pri "narodnjakih". Pomoč je poiskal pri Laubič Srečku, ki je takrat igral kitaro pri ansamblu Braneta Klavžarja. Kot pedagog mu je pomagal, saj se igranje kitare pri narodnozabavni glasbi razlikuje od tistega pri pop glasbi. Robert je Srečka Laubiča zamenjal in se pridružil ansamblu Braneta Klavžarja kot kitarist in bas vokalist. V vseh letih delovanja pri ansamblu je posebej ponosen na nekatere posnetke in nastope na radiu in televiziji Slovenija in drugih televizijah; ter v tujini, kjer pa zadnje čase zaradi obveznosti doma in v službi vse manj nastopajo.

Vilko Hauptman

Je najmlajši član ansambla tako po letih, kot po stažu. Pri Klavžarjih je od leta 2001. Pred tem je bil član v različnih narodnozabavnih ansamblih (Kogras, Ans. Francija Zemeta, Monika in Alenka Heričko, ...). Pri 5. letih je Vilkota v glasbene vode vpeljal oče Radomir, ki je bil tudi sam vrsto let uspešen glasbenik, hkrati pa ustanovitelj ansambla Kogras. Pri Kograsih je večinoma igral melodiko in violino, ko pa je od ansambla odšel basist in so potrebovali drugega, je v roke prijel očetov bariton in z nekaj vaje ga je že igral. Končano ima nižjo glasbeno šolo iz violine, pri igranju na bariton, kontrabas in bas kitaro pa je samouk. Doma je iz Spodnje Kungote pri Mariboru in je edini pravi "toti" Štajerc v ansamblu, ki skrbi za dobro voljo s svojo "kungoško špraho". Je tudi srečen oče Alje in Aljaža. Na pobudo Braneta je napravil tole spletno stran, ki jo sedaj prebirate. Drugače pa Vilko dela kot serviser fotokopirne in fax tehnike pri podjetju ViboR.